Nadzor pri bolniških: delodajalec bo lahko videl, kakšen režim gibanja vam je predpisal zdravnik

Vlada je na seji, ki danes poteka v Mariboru, obravnavala dva zakona s področja zdravstva. Potrdila je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti, obravnavala pa še zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga bo poslala ekonomsko-socialnemu svetu (ESS).

Zakon o dodatnih nujnih ukrepih med drugim prinaša spremembe pri bolniških odsotnostih in nadzoru nad njimi.

Med najbolj odsotnimi v Evropi

Kot smo pisali, postaja absentizem vse večji problem. Delež izgubljenih delovnih dni se je v zadnjem desetletju zvišal s 3,9 odstotka (2013) na 5,9 odstotka (2023). S tem deležem smo v vrhu evropskih držav. Prav tako izjemno naraščajo stroški za nadomestila plače v zadnjih letih. Leta 2019 so znašali 380 milijonov evrov, lani 630 milijonov evrov, letos pa bodo dosegli 700 milijonov evrov.

Slovenija je edina država v EU brez omejitve trajanja bolniškega staleža. Več kot 10.000 oseb je v staležu več kot eno leto, več kot 1.500 oseb pa več kot tri leta.

Vlada je danes potrdila zakon, ki prinaša nekatere spremembe na tem področju.

Po novem bo zdravnik ob odprtju bolniške obvezno določil tudi režim gibanja zavarovanca in ga zapisal v zdravstveno dokumentacijo: na primer strogi počitek doma ali pa da lahko hodi na sprehode, ob čemer zdravnik določi časovne intervale, ko sme zavarovanec dom zapustiti. Delodajalec bo imel vpogled v ta del dokumenta bolniške odsotnosti, ne pa tudi v zdravstvene podatke ali diagnozo svojega zaposlenega.

Kako bo delodajalec lahko vpogledal v režim gibanja? Na ministrstvu pripravljajo tehnično rešitev vpogleda v e-bolniški list, ki še ni dorečena.

Ob prvi kršitvi je predviden opomin, ob drugi pa odvzem bolniškega nadomestila za 30 dni.

Bolnikom, ki so dlje bolniško odsotni, je doslej osebni zdravnik lahko odobril pot v tujino. Po novem bo to lahko odobril le zdravnik na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Zakon določa tudi, da se med bolniškim staležem ne sme opravljati pridobitna dejavnost.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, so ugotovili zlorabe, ko je nekdo odprl s. p., čeprav je imel zdravstvene težave, ki mu onemogočajo opravljanje dejavnosti, nato pa je kmalu po odprtju s. p. šel na bolniško. Ob odprtju s. p. namreč – v nasprotju z redno zaposlitvijo – ni potreben zdravstveni pregled. Zakon omogoča za primere takih kršitev odvzem nadomestila.

Z zakonom se ureja tudi t. i. laični nadzor bolniških, ki ga je že doslej izvajal ZZZS, po novem pa bodo lahko zaposlili več nadzornikov.

Izjavo ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupelo ukrepih na področju absentizma si lahko gledate v spodnjem videoposnetku.

Kaj še prinaša interventni zakon?

Zakon bo zagotovil plačilo vseh opravljenih zdravstvenih storitev nad programom ter omogočili enkratno finančno pomoč javnim zdravstvenim zavodom, ki imajo likvidnostne težave ali kumulativni primanjkljaj. Za to je predvidenih 65 milijonov evrov iz proračuna, pri čemer bo en zdravstveni zavod oziroma bolnišnica lahko prejel največ 30 milijonov evrov.

Zakon ureja tudi, da bo iz proračuna financiran mentorski dodatek. Ta zaposlenim že pripada po kolektivni pogodbi, ni pa bil urejen njegov vir financiranja. Za to je po besedah ministrice previdenih 1,5 milijona evrov.

Zakon uvaja finančno spodbudo za izbiro specializacije urgentne medicine, to je 1000 evrov bruto na mesec. Ministrica Prevolnik Rupel pričakuje, da bodo s tem in drugimi ukrepi spodbudili mlade zdravnike, da se odločijo za specializacijo za urgentne zdravnike, ki jih primanjkuje.

Z zakonom se podaljšujejo nekateri ukrepi iz prejšnjih zakonov, med drugim prenos kompetenc z zdravnikov na medicinske sestre ter raven znanja slovenščine B2 za tuje delavce v zdravstvu ter B1 za bolničarja negovalca.

Zakon omogoča možnost pogodbenega sodelovanja za izvajalca zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost zobotehnike, ortotike in protetike ter optike in optometrije, in sicer zaradi nemotenega zagotavljanja celostne zdravstvene obravnave za največ 12 mesecev.

Vlada je obravnavala tudi zakon o zdravstveni negi in babištvu. Ta celovito ureja vse vidike izvajanja zdravstvene nege in babištva – od vsebine oziroma obsega dejavnosti, pogojev za opravljanje dela, strokovne usposobljenosti in etičnih standardov do organizacijskega vodenja, nadzora, varstva pacientov in zaščite zdravstvenih delavcev. Med drugim ureja sistem licenc in specializacij ter register zdravstvenih delavcev v dejavnosti zdravstvene nege in babištva.